APDEJT.si

Nekdanja Trumpova administracija si prizadeva ponovno zaslišati begunce, ki so bili sprejeti v času Bidenove administracije. Ameriški in ruski uradniki se pogovarjajo o mirovnem načrtu za Ukrajino. Poleg tega poročajo o udomačevanju mapračunov.

Ukrajince, ki so bili deportirani iz Poljske, usmerjajo v 80. desantno-jurišno brigado ukrajinske vojske, nato pa na bojne položaje v bližini Sadkov v Sumski oblasti, so sporočili iz varnostnih struktur.

Trumpova administracija načrtuje pregled vseh beguncev, ki so bili sprejeti v ZDA med Bidenovim mandatom. Dokument o tem je pridružila agencija Associated Press.

Švedska ministra za pomoč, Benjamin Dousa (M), in za migracije, Johan Forssell (M), sta obiskala Sirijo. Namen obiska je med drugim srečanje s sirskim voditeljem Ahmedom al-Sharaajem in prizadevanje za povečanje števila migrantov, ki se vračajo iz Švedske v Sirijo. Ministra sta poudarila, da je prisotnost na kraju dogajanja ključna za dosego tega cilja.

Perujski predsednik Jerí razmišlja o možnosti vstopa na mehiško veleposlaništvo, da bi aretirali nekdanjo ministrico Betssy Chávez, ki se že skoraj tri tedne nahaja tam in čaka na dovoljenje za izhod iz države. Chávez je v Mehiki prejela politični azil.

Portugalski premier Luís Montenegro je izjavil, da so pretoki med Angolo in Portugalsko dobro urejeni in zagotavljajo varnost državljanom obeh držav. Poudaril je, da v Angoli stalno deluje 250 portugalskih podjetij. Poleg tega je Portugalska z Angolo podpisala 23 instrumentov sodelovanja in od julija 2024 povečala kreditiranje za 62 odstotkov. Montenegro se je odzval tudi na pritožbe angolskih aktivistov, ki naj bi jim družba TAP preprečila potovanje v Zelenortske otoke, in dejal, da je angolska skupnost v Portugalski dobro integrirana.

Evropska unija je pripravila protipredlog k Trumpovemu načrtu v 28 točkah za končanje vojne v Ukrajini. Reuters poroča, da protipredlog EU vsebuje elemente, kot so ozemeljske koncesije, odškodnine in izvedba volitev.

Donald Trump je ponovil kritike na račun Ukrajine, češ da ne izraža dovolj hvaležnosti za ameriško pomoč v vojni z Rusijo. Trump je še dejal, da do vojne v Ukrajini ne bi prišlo, če bi bil on še vedno predsednik ZDA.

Viktor Medvedčuk je izjavil, da Ukrajinci, ki so se preselili v Rusijo, ne sanjajo o vrnitvi v Ukrajino, temveč o ponovni združitvi obeh držav.

Madžarski premier Viktor Orban je izrazil zaskrbljenost, da bi lahko prenos zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje Ukrajine povzročil propad evra. Opozoril je na tveganje dolgotrajnih sodnih sporov in političnih posledic za evropsko valuto, če bo Evropska unija sledila tej poti. Orban je tudi omenil, da Evropska komisija namerava nameniti dodatnih 135 milijard evrov za podporo Kijevu, vendar EU teh sredstev nima.

Albanski premier Edi Rama je obtožil britansko ministrico za notranje zadeve, Šabano Mahmud, uporabe retorike skrajne desnice in »etničnih stereotipov«, ker je v svojem govoru o zlorabah pravice do azila izpostavila albanske družine. Rama je kritiziral njeno izjavo, da okoli 700 albanskih družin živi v nastanitvah, ki jih plačujejo davkoplačevalci, čeprav so jim bile prošnje za azil zavrnjene.

Podpredsednik vlade in zunanji minister Črne gore, Ervin Ibrahimović, je v Bruslju na zasedanju Sveta za zunanje zadeve (FAC) poudaril, da je vladavina prava ključnega pomena za evropsko integracijo Črne gore. Izpostavil je, da se sestanek odvija v času geopolitičnih sprememb, ki preizkušajo odpornost institucij. Poudaril je tudi pomen uravnoteženega pristopa k migracijam, ki zagotavlja zaščito meja in spoštovanje človekovih pravic.

Perujsko sodišče je izdalo mednarodno tiralico in odredilo petmesečni pripor za nekdanjo premierko Betssy Chávez zaradi njene vpletenosti v poskus državnega udara Pedra Castilla. Chávez se trenutno nahaja na mehiškem veleposlaništvu, kjer je zaprosila za azil.

Zunanji minister Johann Wadephul (CDU) je na gospodarskem vrhu v Berlinu ponovno izrazil svoje stališče o Siriji, od katerega ne odstopa. Kljub kritikam ostaja pri oceni, da je vrnitev v Sirijo mogoča le v zelo omejenem obsegu, kar je sprožilo nasprotovanje znotraj njegove lastne stranke.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je predlagal vzpostavitev "prehodne vlade" v Venezueli kot rešitev za tamkajšnjo krizo in da bi se izognili tuji intervenciji. Obžaloval je, da ni bil dosežen dogovor o umiku sankcij Venezueli, sprostitvi napetosti in čimprejšnji izvedbi svobodnih volitev.

Po tem, ko je britanska vlada predstavila načrte o priseljevanju, ki so bili navdihnjeni s strani levosredinske vlade v Københavnu, se poraja vprašanje, ali je strogi danski model edini način za odziv na naraščajoči protimigrantski sentiment v Evropi. Alternativa bi lahko bil španski model.

Po tem, ko je Japonska izrazila zaskrbljenost glede morebitnega konflikta v zvezi s Tajvanom, je Kitajska prepovedala uvoz japonskih morskih sadežev. Tajvanski predsednik Lai Ching-te in župan mesta Changhua, Lin Shih-hsien, sta se odzvala z javnim uživanjem sušija in s tem izrazila podporo Japonski. Predsednikova objava s fotografijo uživanja sušija je na Japonskem postala viralna, celo prikazana je bila na velikem zaslonu v Tokiu.

Iran je ostro obsodil izraelski napad na največje palestinsko begunsko taborišče Ain Al-Hilweh v južnem Libanonu, v katerem je bilo ubitih najmanj 13 civilistov, in ga označil za kršitev mednarodnega prava in Ustanovne listine ZN. Odzval se je tudi Hezbolah, ki je prav tako obsodil smrtonosni izraelski napad na begunsko taborišče.

Zvezna vlada je iz pakistanske prestolnice Islamabad v Nemčijo ponovno prepeljala skupino Afganistancev, ki so imeli zagotovljen sprejem. Mnogi so mesece ali celo leta čakali v Islamabadu.

Članek CNN v španščini obravnava kompleksnost in izzive, s katerimi se soočajo priseljenci, ki že desetletja živijo v Združenih državah Amerike in si prizadevajo za ureditev svojega statusa. Navedeni so primeri posameznikov, kot so kuhar, ki se je vrnil v Mehiko, deportiranega mehiškega podjetnika in salvadorskega para, ki se ni mogel prilagoditi v ZDA in se je vrnil v domovino.

Avstralsko ministrstvo za notranje zadeve je pojasnilo, da bo afganistanski moški, ki je pomagal avstralski obrambni sili, še vedno lahko prišel v Avstralijo, kljub prvotnim pomislekom, da je bila njegova prošnja zavrnjena. S tem so zagotovili humanitarno pomoč Afganistancu.